Pismo predsednika Plavalne zveze Slovenije dr. Bora Štrumblja ob 100 letnici Plavalne zveze Slovenije

Spoštovani številni rodovi plavalk in plavalcev, trenerk in trenerjev, plavalnih sodnic in sodnikov, organizatorjev tekmovanj, funkcionarjev, staršev, sponzorjev, novinarjev in vseh, ki ste tako ali drugače delovali kot del Plavalne zveze Slovenije,  podpirali njeno delovanje preko klubov ali zveze ali pa ste le ljubitelji plavanja.

Pripada mi izjemna čast, da Vam kot trenutni predsednik Plavalne zveze Slovenije izrazim iskrene čestitke ob našem skupnem jubileju – 100. obletnici Plavalne zveze Slovenije.

Ker se pojavljajo različne interpretacije kdaj je bila PZS pravzaprav ustanovljena naj najprej povzamem obrazložitev kolega zgodovinarja dr. Tomaža Pavlina, zakaj lahko smatramo kot datum ustanovitve PZS 24. in 25. april leta 1920. Takrat se je namreč ustanovila Športna zveza Ljubljana – predhodnica Olimpijskega komiteja Slovenije, ki je skupaj z odseki za posamezne panoge ali športe povezala slovenski šport.  Športna zveza Ljubljana je namreč povezovala okrožje Ljubljane, t.j. Slovenija, Prekmurje ter  »oni del reškega ozemlja, ki se odloči za pristop k  SZL«.  Sestavljali  so  jo t.i. »sportno-tehnični odseki«  za  posamezne športe: plavalni, veslaški, smučarski, atletski, tenis, kolesarski in motociklistični ter konjski šport. Njen  prvi predsednik je bil Ciril Žižek.  Lahko torej rečemo, da imamo »rojstni dan zveze« skupaj z OKS in še nekaterimi drugimi panožnimi športnimi zvezami. Zveza  je obstajala le nekaj let, »sportno-tehnični odseki« so se širili in po organiziranju centralnih panožnih zvez prerasli v panožne podzveze.  Podzveze so se poimenovale po športni panogi in sedežu podzvez, to je Ljubljani (npr. Ljubljanski nogometni podsavez, Ljubljanski lahko-atletski podsavez, Ljubljanski plavalni podsavez itd.), vendar teritorialno so se raztezale na slovenski teritorij.  Zato se je tudi interpretiralo v preteklosti, da je PZS bila ustanovljena leta 1922, kar pa ne drži točno.

Od takrat naprej je naša zveza šla skozi različna zgodovinska obdobja, preživela je več državnih tvorb in ureditev, preživeli smo dve vojni. Kot bazični šport smo ohranjali vitalnost naroda, kot nosilci plavalnega opismenjevanja smo reševali življenja, kot tekmovalci smo zmeraj težili k vrhunstvu v številčni svetovni plavalni družini. Ni naključje, da je plavanje pri Slovencih na vseh vrednostnih javnomnenjskih lestvicah tako na področju rekreacije kot vrhunskega športa priznano kot ena najpomembnejših športno rekreativnih aktivnosti v veliki in uspešni slovenski športni družini.

V vsem tem času smo ponosno zastopali Slovenijo na najpomembnejših tekmovanjih in jo uvrščali na svetovni plavalni zemljevid. Številne generacije slovenskih plavalcev in plavalk so dosegale vrhunske rezultate na državnih prvenstvih in največjih mednarodnih tekmovanjih. Skozi 100 letno zgodovino je bistveno preveč plavalcev in plavalk, ki bi jih bili potrebno v zvezi s tem omeniti v tem pismu, zato naj kot predstavnico vseh teh uspešnih rodov plavalcev in plavalk omenim le tisto, ki je uresničila sen vseh nas olimpijsko medaljo – Saro Isakovič. Obljubljam pa, da bomo poskusili prav vse plavalce in plavalke omeniti v Zborniku, ki ga bomo izdali letos ob 100 letnici in upam, da boste vsi pripomogli v zbiranju materiala za njegovo izdajo.  Vrhunski rezultati številnih rodov plavalk in plavalcev so pokazali, da smo z ustrezno infrastrukturo, organizacijo, strokovnim in predanim delom trenerjev in plavalnih delavcev sposobni poseči v višave, tudi na športni Olimp.

V zadnjih letih smo začeli razvijati tudi umetnostno plavanje in prvi rezultati se kažejo tudi v tej disciplini in nobenega dvoma ni, da bo predano delo kmalu pokazalo dobre rezultate.

V vsem tem času nismo pozabili tudi na rekreativne programe pod sloganom Plavanje od 0 do 100 let, ki ga zasledujemo zlasti v zadnjih 20 letih.  Razvijamo številne programe od plavanja in vadbe za nosečnice do vadbe za seniorje, vse večji poudarek bomo poskusili dati tudi veteranskemu plavanju. Na tem področju si želimo v naše programe vključiti kar najširši krog prebivalcev Slovenije.

Zahvala gre ob 100. obletnici tudi številnim plavalnim funkcionarjem v okviru PZS in klubov, ki so prostovoljno skrbeli, da so bili ustvarjeni času primerno, kar najboljši pogoji za vadbo in priprave. Seveda so k temu pripomogli tudi številni sponzorji in donatorji.  Ob našem skupnem jubileju naj se zahvalim tudi številnim rodovom novinarjev, ki so spremljali naše delo in pripomogli k objektivnemu obveščanju javnosti.

100 letnica PZS je tudi priložnost za pogled v prihodnost. Čas praznovanja 100 letnice bo šel v zgodovino kot obdobje ko so skoraj vsi bazeni po svetu zaprti, kar se ni dogajalo niti med svetovnimi vojnami. Trenutno se nam zdi, da je svet obstal, vendar se vse bolj kaže, da je to čas za premislek kako naprej in luč na koncu tunela se že kaže. Verjetno se zdi, da vse stoji, kar pa ni res. Skupaj z OKS si prizadevamo, da bi bili uspehi današnjega rodu plavalcev prepoznani tudi v sistemu kategorizacije, pripravljamo smernice za varno ukvarjanje s plavanjem tudi v pogojih, ko se borimo s skupnim in nevidnim sovražnikom. Zato moramo tu »zmerno hiteti«, saj je človekova osnovna vrednota zdravje in to velja tudi za PZS, pravila, ki jih bomo postavili, pa utegnejo veljati vsaj še kakšno leto.

Naše osnovne celice so klubi, ki so se tudi znašli prav tako kot zveza v finančnih težavah. Zato smo v stiku z OKS in MIZŠ, kjer skušamo v vse ukrepe blažitve ekonomskih posledic krize vključiti tudi športna društva in strokovne delavce v športu – trenerje, ki predstavljajo hrbtenico PZS. Seveda tu sami nimamo prav veliko vpliva, kot del velike slovenske športne družine pa ga zagotovo imamo.

V prihodnosti si želimo ustvariti pogoje za ukvarjanje s plavanjem tudi v regijah, kjer so trenutne sive lise. Govorim zlasti o Dolenjski in Prekmurju, kjer plavanje predvsem zaradi neustrezne infrastrukture še ni možno. Vendar se tudi na področju infrastrukture kažejo določeni premiki, obeta se gradnja 25m pokritega bazena v Novem mestu, zaključuje se nov bazen v Slovenskih konjicah, predvidena je gradnja v Slovenj Gradcu, Radovljici, Novi Gorici in predvsem v Ljubljani, kjer si številni plavalci zares zaslužijo, da se uredijo pogoji za normalno delo in vadbo.

Ali se lahko kaj naučimo iz zgodovine? Zagotovo. Zgodovinsko gledano bo plavanje preživelo, preživeli smo že veliko hujše čase in tudi to krizo bomo preživeli, razlogi za skrb so, ne pa za pesimizem. Pri tem moramo veliko bolj kot doslej ukrepati skupno in usklajeno. Iskati moramo skupne rešitve za nadaljnji razvoj, prav ta trenutna kriza namreč kaže kako smo soodvisni.

V naslednjih dneh bomo vsi ljubitelji plavanja lahko upihnili virtualno torto s častitljivimi 100 svečkami. Iskrene čestitke vsem rodovom plavalcev in plavalk, ki so k temu pripomogli.

Čas bo tudi za pravo proti koncu leta, pregovor, da po dežju posije sonce, bo tudi tokrat držal. To nas je naučila skupna zgodovina. Naj živi plavanje in naj živi Plavalna zveza Slovenije.

Dr. Boro Štrumbelj

Predsednik Plavalne zveze Slovenije