Metka Fain: Iz mladinske konkurence je treba priti v člansko in tam ostati

Koebenhavn, 15. decembra (STA) – Ljubiteljem plavanja je še vedno znano ime Metka Sparavec. Gre za plavalko, ki je leta 1999 na evropskem prvenstvu v Istanbulu Sloveniji priborila prvo žensko odličje v olimpijskem bazenu. Na evropskem prvenstvu v Koebenhavnu pa Metka Fain, kakor se imenuje že skoraj dve desetletji, spremlja svojo hči Katjo.

Šestnajstletna Katja, tudi nosilka medalje z letošnjega mladinskega evropskega prvenstva v Izraelu, je bila eno večjih presenečenj na tekmovanju najboljših evropskih plavalcev na severu Evrope, saj si je ob debiju priplavala veliki finale v članski konkurenci in med najzaslužnejšimi za njene uspehe je prav njena mama.

“Večkrat sem že povedala, da sama nisem hotela, da Katja plava. V ta šport je nekako zašla, ostala v njem in sama sem se priključila. Imam še mlajšo hčerko, plavata obe, in vsi se gremo to zgodbo, dokler bosta želeli. Talent je in če se že toliko trudi, ji sama skušam zagotoviti vse dejavnike, da lahko plava,” je o športu v družini povedala Metka Fain, ki je pred dnevi dopolnila 39 let.

Sama je prevzela glavno breme pri razvoju. “Skrbim za marsikaj. Za prehrano, regeneracijo, vožnjo, zdaj sodelujem pri izvedbi treningov. Prav zaradi Katje sem se vrnila v plavanje. Imam tudi pomembno pomoč. Programe treninga še vedno piše Maja Šarac, moj nekdanji trener Dimitrij Mancevič pomaga z analizami, testiranji in nasveti …”

Veliko pa je lastnih izkušenj, ki si jih je pridobila s trdim delom, ki jo je popeljalo na evropska in svetovna prvenstva, pa tudi na olimpijske igre v Atlanto 1996. “Sama vem, koliko dela je potrebnega, vem pa tudi, kako se športnik počuti, ko je težko trenirati in vem, kako jo stimulirati, katere besede uporabiti, saj sem šla sama skozi to.”

Zastavlja se vprašanje, kako mati in hči uspeta ločiti odnos med športnikom in trenerjem ter odnos med otrokom in staršem. “Zaenkrat s tem ni težav. Vlogi doma in na bazenu sta ločeni. Na bazenu se lahko tudi skregava, doma pa so vloge klasično razdeljene,” pravi trenerka, ponosna tudi, da je hči odličnjakinja v gimnaziji.

Fainova pa ob prvem Katjinem finalu svari pred evforijo. “Seveda sem ponosna, obenem pa vem, da je treba še veliko narediti. To je prvi finale in to so komaj začetki. Prezgodaj je, da bi poleteli. Še vedno je mladinka in iz mladinske konkurence je treba priti v člansko in tam ostati.”

Vse pa kaže, da bo dela v prihodnje še več. Mlajša hči Nika, ki nastopa v kadetski konkurenci, velja za enako nadarjeno. “Tudi ona si želi biti zraven. Katja ji je v tem trenutku vzor in na srečo jo to motivira in ni nekega rivalstva.”

A tudi družinska zgodb o uspehu ima dve plati. Čeprav je Fainova navdušena nad športno potjo obeh deklet, odkrito priznava, da so trenutki, ko popoldanski treningi, priprave in tekme konec tedna močno vplivajo tudi na zasebno življenje. Nazadnje sta s Katjo odkrili, da vnovič ne bo možen obisk Ledene dežele, ki si jo bo moč ogledati ravno med januarskim državnim prvenstvom v Ljubljani.

“So dnevi, ko si želimo tudi kaj drugega, pa to zaradi plavanja ne gre. Pa tudi pri meni pridejo trenutki, ko bi si vzela čas samo zase in za partnerja, a je v tem trenutku vse podrejeno plavanju in ostalo je na stranskem tiru.” Ve pa tudi, da se je sama odločila za svojo vlogo in ji trenutno podredila življenje.

2017-12-15/09:50

ag/am

© STA 2017