Ljubljana, 19. julija (STA) – Na svetovnem prvenstvu v plavanju in vodnih športih v Fukuoki na Japonskem je slovenski tabor že opravil z nastopi v daljinskem in umetnostnem plavanju. Konec tedna s tekmovanji začenja peterica v bazenskem delu plavalnega tekmovanja, selektor Gorazd Podržavnik pa je pred nastopi zelo optimističen.

Na SP bodo slovenske barve branili Katja Fain, Neža Klančar, Janja Šegel, Tara Vovk in Peter John Stevens.

“Za uvrstitev v ekipo je bilo treba doseči normo A Mednarodne plavalne zveze, ali pa po naših merilih zelo visoko normo B. To je uspelo peterici. Glede na prikazano letos in lani bi se lahko vsem uspelo prebiti med najboljših 16. A na tekmi bomo videli, kam jih bo to pripeljalo v resnici. Gostota izidov letos je strašna, dve desetinki boljši ali slabši izid lahko na tekmi realno pomeni 10 mest gor ali dol,” je pred odhodom reprezentance v Azijo dejal selektor.

Že osem let, vse od nastopa Damirja Dugonjića v Kazanu, Slovenija čaka tudi finale na svetovnem prvenstvu. “Na zadnjih prvenstvih smo se lovili okrog devetega mesta in je vedno malo zmanjkalo. Tudi mi ta finale še čakamo, a ga ne bi napovedoval, saj ne želim tik pred tekmo dodatno obremeniti plavalcev. Jasno pa je, da bi ob ugodnem razpletu lahko kdo presenetil in bi mu uspelo tudi to. A počakajmo na tekmo in pojdimo korak za korakom.”

Najbolj vidno je dejstvo, da letos Slovenija nima ženske štafete na 4 x 200 m prosto, ki je bila v zadnjih dveh desetletjih kar stalnica olimpijske reprezentance Slovenije. Vseskozi se je napovedovalo, da ima zelo lepe možnosti tudi štafeta na 4 x 100 m prosto. Ekipo so v zadnjih sezonah sestavljale že omenjene Neža Klančar, Katja Fain, Janja Šegel in Tjaša Pintar, ki pa je na Japonskem ne bo.

“O obeh štafetah še vedno razmišljamo. Tjaša je zaključevala študij na univerzi Tennessee. Vseskozi je tudi trenirala, a pred SP ni bila na ravni, da bi s štafeto obremenjevali še druge plavalk, zato je nastop odpovedala. S tem projektom bomo spet poskusili prihodnje leto. Letos si olimpijski nastop zagotovijo le najboljše tri ekipe, prihodnje leto bo na voljo še 13 kvot za nastop na igrah v Parizu. Prav zato ni še nič izgubljenega.”

Stroka v Sloveniji je v zadnjih letih večkrat poudarjala pomen štafete, a v zadnjih letih klubi niso pripravili niti ene plavalke, ki bi lahko zapolnila letos nastalo vrzel. “Imeli smo takoimenovano kakovostno luknjo,” priznava tudi Podržavnik, ki pa dodaja; “Letos na mladinskem evropskem prvenstvu v Beogradu pa se je pokazalo, da imamo spet nadarjeno generacijo fantov in deklet. Tam smo videli tudi nove absolutne državne državne rekorde in lahko smo optimistični.”

Zaradi priključevanja mladih reprezentanci A bo selektor vzel pod drobnogled tudi avgustovsko evropsko prvenstvo do 23 let, ki letos s tekmovanjem v Dublinu doživlja premiero. Na njem bodo imele priložnost z novo dokazovanje tudi Katja Fain, Janja Šegel in Neža Klančar. A enako zanimivi bodo nastopi tistih, ki počasi trkajo na vrata elitne izbrane vrste,

“Imamo nekaj talentov, za katere upam, da jim bo uspel preboj. Ob ustreznem delu imamo nekaj plavalcev, ki lahko ulovijo stik z najboljšimi, a počakajmo,” še pravi koroški strokovnjak, ki v svojem delu pogreša le nekaj več sredstev, saj pravi, da je zgoščen pokoronski koledar velikih tekmovanj prisili ekipo tudi v zategovanje pasu.

A denar ni edina težava slovenskega plavanja, kjer bo morala odgovore poiskati tudi stroka. Vidno je neuspešno sestavljanje koledarjev, saj se leto za letom vrstijo državna prvenstva brez najboljših Slovencev. “Državna prvenstva se že nekaj let pokrivajo z največjimi tekmovanji. Prav zato smo letos predčasno, tudi na željo plavalcev, naredili absolutno prvenstvo na Ravnah. Potem ti niso prišli in okrog tega bo potreben resen razgovor.

Še slabše je s klubskimi mitingi. Javnost in konkurenco so pred desetletjem ali dvema v Slovenijo vabili mitingi z redno udeležbo slovenske in hrvaške elite, prihajali so plavalci visoke ravni, Jana Kločkova, Martina Moravcova, Therese Alshammar, reprezentance Danske, Poljske, Avstrijci z Mirno Jukić in Markusom Rofanom, nemški in britanski zvezdnik Thomas Rupprath in Mark Foster ter številni drugi. Danes se na mitingih ne zbere niti vsa slovenska elita.

Močni mitingi so zagotavljali konkurenco in navduševali tudi mlade, danes je vse to le bled spomin nekdanje organizacije. “Včasih v teh naših terminih ni bilo dovolj mitingov po Evropi. Zdaj so šle v to večje države, ki si te zvezdnike lahko tudi privoščijo, saj nihče ne pride zastonj. Tudi mi razmišljamo, kaj storiti. Združujemo mitinge in denarne nagrade, še vedno pa so veliko manjše od tekem po Evropi in očitno premajhne,” je v pogovoru za STA še dejal trenutno prvi med trenerji v Sloveniji.