Ob redni letni skupščini je PZS podelila tudi nagrade za življenjsko delo in prispevek k plavalnemu športu.

Ob robu redne letne skupščine Plavalne zveze Slovenije, ki je potekala v veliki dvorani Fakultete za šport v Ljubljani,  je Plavalna zveza Slovenije podelila tudi priznanja za življenjsko delo na področju plavanja in priznanji za prispevek k plavalnemu športu. Prejemnikom priznanj je čestital predsednik PZS dr. Boro Štrumbelj.

Dobitniki priznanj za življenjsko delo na področju plavanja so: 

  • Alenka Šarkanj in Vedran Žagar, ki sta bila več kot 40 let  gonilna sila Plavalnega kluba Koper; 
  • Marjan Kužel in Ana Hadalin za 35 letno vodenje in delovanje v Plavalnem klubu Cerkno; 
  • Vladimir Čermak, ki je kot trener, selektor in član strokovnega sveta PZS več kot 30 let skrbel za razvoj slovenskega plavanja; 
  • Matjaž Jemec, ki se je kot predsednik PKL, predsednik PZS in podpredsednik OKS-ZŠZ  trudil za izboljšanje dela in razvoja slovenskega vrhunskega športa, še posebej plavanja v republiki Sloveniji. 

Prejemnika priznanja za prispevek k plavalnemu športu pa sta: 

  • Anton Leskovec za sodniške dosežke  
  • Borut Klinec za trenerske dosežke. 

OBRAZLOŽITVE  

Priznanji za življenjsko delo na področju plavanja prejmeta Vedran Žagar in  Alenka Šarkanj. 

Vedran Žagar in Alenka Šarkanj sta bila več kot 40 let gonilna sila Plavalnega kluba Koper. Medtem, ko je Vedran, kot glavni trener, skrbel za strokovno delo, razvoj kadra in logistiko ter bil istočasno gospodar v klubu, je Alenka kot predsednica kluba skrbela za organizacijo in delovanje kluba ter finančne zadeve.  Oba sta bila pred tem aktivna plavalca. 

Plavalni klub Koper se lahko pod njunim vodstvom pohvali  
– z odličnimi mednarodnimi dosežki kar nekaj svojih plavalcev, kopico državnih rekordov koprskih plavalcev v vseh kategorijah in številnimi medaljami z državnih prvenstev in mednarodnih mitingov;  

– z opravljenimi plavalnimi tečaji za več kot 40.000 otrok iz vrtcev in šol Mestnih občin Koper, Izola in Piran ter iz notranjosti Slovenije;  

– z izvedbo več večjih  tekmovanj in prireditev, namenjenih vsem generacijam in 

– z razvojem programov množičnosti.  

Rezultat uspešnega delovanja kluba so udeležbe 4 plavalcev (Fabjan, brata Melon, Markič) na evropskem mladinskem prvenstvu ter 3 plavalcev na euroigrah mladih (Košmrlj, Markič, Pinciuk), bronasta medalja Jureta Melon na euroigrah mladih leta 1993 ter prejeta odličja Matjaža Markiča na evropskih članskih in mladinskih prvenstvih, sredozemskih igrah in euroigrah mladih ter njegova udeležba na olimpijskih igrah. Na olimpijskih igrah je nastopil tudi Stepan Pinciuk, ko se je po sedmih letih treniranja v Kopru, vrnil v Moldavijo.  

Plavalni klub Koper je pod vodstvom Alenke Šarkanj in Vedrana Žagarja dajal poudarek družabnemu življenju in prostovoljnemu delu v klubu. Dobro medsebojno razumevanje in sodelovanje je bilo predpogoj za uspešne izvedbe prireditev in tekmovanj, tako državnih kot mednarodnih, ki jih je klub, poznan kot dober organizator, izvajal v preteklih letih, med drugim državna in mednarodna tekmovanja,  prijateljske tekme primorskih klubov, Dneve slovenskega plavanja, Dneve opdrtih vrat koprskega športa, Športajte z nami, Uživajmo ob morju, Voda za vse, Pokal Kopra… 

Alenka Šarkanj in Vedran Žagar sta konec leta 2021 zaključila svoje angažiranje v Plavalnem klubu Koper, za katerega pa prejmeta priznanji za življenjsko delo na področju plavanja. 

Priznanji za življenjsko delo na področju plavanja prejmeta Marjan Kužel in Ana Hadalin.  

Nagrajenca prihajata iz Plavalnega kluba Cerkno, ki je bil uradno ustanovljen konec leta 1986, leto kasneje pa je v klubu že začel delati Marjan Kužel. Z manjšimi vmesnimi prekinitvami se je v klubu ponovno obudilo plavanje leta 1992, dobri dve leti in pol kasneje pa je bil klub registriran in sprejet v Plavalno zvezo Slovenije. Leta 1995 so se plavalci kluba prvič udeležili tekmovanja v 50 metrskem bazenu, zgodilo se je v Krškem. Leta 1999 je bila za klub osvojena prva kolajna na državnem prvenstvu v Mariboru, v celotnem obdobju delovanja kluba pa so plavalke in plavalci osvojili kar 37 naslovov državnih prvakov (večinoma v kategoriji mlajših dečkov in deklic), na stopničke pa so se uvrščali tudi v kategoriji kadetov. Kar nekaj plavalcev je po končani osnovni šoli svojo športno pot uspešno nadaljevalo tudi v drugih klubih. 

Marjan Kužel je bil do leta 2015 glavni trener (bolezen je preprečila nadaljnje delo, vendar pa je bil izvoljen za predsednika kluba in uspešno deloval vse do zamrznitve leta 2020), Ana Hadalin pa je prevzela mesto trenerja tekmovalne skupine, sodelovala v plavalnih tečajih in športni šoli plavanja. 

Klub sta oba vsa leta vodila ljubiteljsko. Otroci so v klub večinoma prihajali iz Cerknega, počasi pa so se vključevali tudi iz Sp. Idrije, Idrije, Črnega vrha, Idrije pri Bači, Mosta na Soči, Tolmina, Gorenje vasi….  

Delo v klubu je prineslo tudi 100% plavalno opismenost šolskih otrok, sama OŠ Cerkno pa je devetkrat postala tudi državni prvak med nekategoriziranimi plavalci.  

Nagrajenca imata veliko zaslug tudi za uspešne organizacije klubskih, področnih in mednarodnih tekmovanj ter državnih prvenstev za slepe in slabovidne ter tudi za organizacijo izobraževanj za vaditelje plavanja in plavalnih sodnikov. 

So se pa v klubu spretno prilagajali tudi velikim spremembam, kot sta bili preureditev plavalnega bazena v terme in vsem znano covid obdobje, ko je bil bazen zaprt. 

Ana Hadalin in Marjan Kužel sta s svojim entuzijazmom zagotovo navdih mnogim in le upamo lahko, da se bo našel kdo, ki bo njuno začrtano pot zanosa, navdušenja, optimizma, ekipnega duha in truda nadaljeval tudi v prihodnje. 

Priznanje za življenjsko delo na področju plavanja prejme Vladimir Čermak. 

Vladimir Čermak je že od leta 1964 član PK Ljubljana. Na začetku trenerske poti je skrbel za razvoj klubskih plavalcev, kasneje pa je v vlogi selektorja in člana strokovnega sveta PZ Slovenija več kot 30 let skrbel za razvoj slovenskega plavanja. Kot selektor je vodil plavalno reprezentanco nekdanje Jugoslavije na svetovnem prvenstvu v Perthu leta 1991. Med njegove trenerske dosežke v plavanju lahko štejemo zavidljive uspehe varovancev, kot so bili Igor Majcen, Nace Majcen, Jure Bučar, Martin Vrhovšek, Emil Tahirovič in Gregor Plevelj. V selektorski vlogi je leta 2008 dočakal tudi srebrno kolajno Sare Isakovič na OI v Pekingu. Aktivno je deloval kot član strokovnega sveta PZS in OKS-ZŠZ, ter nazadnje v anti – dopig komisiji SLOADO pri slovenski športni krovni organizaciji ter komisiji za pripravo Zakona v športu pri takratnem ministrstvu, ki ga je vodil Slavko Gaber. 

Bil je odličen predavatelj na Fakulteti za šport, avtor in prevajalec člankov v reviji trener in soavtor v knjigi o plavanju dr. Venceslava Kapusa. V plavalnem procesu treningov pa je prakticiral tudi številne učinkovite prijeme. 

Za uspešno delo na področju vrhunskega športa pa je Vladimir Čermak prejel že številna priznanja in nagrade: 

– Bloudkovo plaketo in Bloudkovo nagrado za življenjsko delo v športu;                                                                                                  – Trener leta mesta Ljubljane in Rožančeva nagrade mesta Ljubljane;                                                                                                številna občinska priznanja;                                                            – priznanje Fakultete za šport za področje teorije in prakse;                                                                                                      – priznanje PZS za prispevek k razvoju vrhunskega plavanja.                                                                                              Zdaj pa je Vladimir Čermak še prejemnik Priznanja PZS za življenjsko delo na področju plavanja. 

Priznanje za življenjsko delo na področju plavanja prejme Matjaž Jemec. 

Matjaž Jemec se je v delo plavalnega kluba Ljubljana vključil prostovoljno, najprej kot starš plavalca, leta 1987 pa je postal tudi predsednik kluba, ki je pod njegovim vodenjem doživel tudi  največji uspeh, kar potrjujejo tudi rezultati plavalcev na mednarodni sceni. Na vseh mednarodnih tekmovanjih tako mlajših kot starejših starostnih kategorij plavalci PKL dosežejo sam vrh. 

Matjaž Jemec je svoje volontersko delo kasneje nadaljeval kot predsednik PZS, in sicer v obdobju od 1990 do 1997. V njegovem mandatu je bilo slovensko plavanje leta 1992 sprejeto v evropsko in svetovno družino, v LEN in FINA ter z bronastim Igorjem Majcnom na Evropskem prvenstvu v Sheffieldu 1993 osvojilo tudi prvo medaljo pod slovensko zastavo. 

Matjaž Jemec je bil v mandatu 1995-1998 tudi podpredsednik OKS in predsednik odbora za vrhunski šport, v mandatih 1998-2002 in 2002-2006 pa  član odbora za vrhunski šport. 

Kar štirikrat je bil Vodja slovenskih odprav na sredozemske igre 1997 Barij, 2001 Tunis, 2005 Almeria, 2009 Pescara, trikrat pa vodja odprav na olimpijskih festivalih evropske mladine in sicer 1993 Valkensvaard, 1995 Bath ter 1999 Esbjerg. 

Leta 2008 je ponovno prevzel vajeti Plavalnega kluba Ljubljana in ostal predsednik vse do leta 2021. 

Ves čas svojega delovanje se Matjaž Jemec trudi za izboljšanje dela in razvoja slovenskega vrhunskega športa, še posebej plavanja v republiki Sloveniji.                                                            In tudi zato je prejemnik priznanja PZS za življenjsko delo. 

Priznanje za prispevek k plavalnemu športu prejme Anton Leskovec. 

Anton Leskovec je svojo plavalno pot začel leta 1969, v kategoriji do 14 let (takrat starejši pionirji) je postavil tudi nekaj republiških in državnih rekordov, po 10 letih pa je svojo plavalno pot kot tekmovalec zaradi poškodbe zaključil, se je pa že štiri leta prej z opravljenim sodniškim izpitom zapisal sodniški poti, ki jo je nadgradil kot vrhovni sodnik, s številnimi sojenji tekmovanj v Trbovljah, tudi tako imenovanega Jugokupa.  Anton Leskovec je na začetku devetdesetih postal vodja sodniške službe na PZS, v obdobjih 2007-2010 in 2011-2014 je bil na listi vrhovnih sodnikov Mednarodne plavalne zveze FINA, svoje izjemne sodniške podvige pa je zabeležil leta 2008, ko je kot slovenski sodnik sodil na evropskem prvenstvu v kratkih bazenih na Reki in leta 2009 kot vrhovni sodnik na univerzijadi v Beogradu. Udeleževal se je izobraževanj na LEN in FINA seminarjih ter svoje znanje prenašal na ostale sodnike. Leta 2018 ga je Strokovni svet PZS na predlog predsednika znova predlagal na FINA listo, na katero je bil uvrščen za obdobje 2019 – 2022. V obdobju covida je sojenje na tekmovanjih opustil, a verjamemo, da se bo še vrnil. 

Priznanje za prispevek k plavalnemu športu prejme Borut Klinec. 

V plavanju je začel svojo pot kot trener leta 1980 pri PK Ilirija. Sprva je delal z mlajšimi selekcijami, kasneje pa s člani in mladinci. Eno leto je sodeloval s Petrom Mankočem kasneje ga je prevzel dr. Mancevič. Svoje največje uspehe je dosegel s plavalcema Jernejem Godcem in Bojanom Zdešarjem. Oba sta bila člana slovenske reprezentance in se uvrščala ter nastopala na največjih tekmovanjih.

 

close

Živjo ????
Lepo te je spoznati.

Prijavite se, če želiš prejemati sveže novice iz plavanja!

We don’t spam! Read our [link]privacy policy[/link] for more info.