Prvo ime reprezentance je junija na sredozemskih igrah v Oranu postala Ravenčanka Janja Šegel. Ta je zablestela z novim osebnim rekordom 1:56,68 na 200 m prosto, ki jo v večnem mestu ob ponovitvi dosežka uvršča v širši krog kandidatov celo za odličje.

“Na glas še nikoli nisem rekla, da grem po kolajno. Vem, da se lahko borim zanjo, seveda si jo želim, a bo treba pravi dan plavati dober dosežek. Grem po vrsti. Cilj je najprej polfinale in finale, potem pa bo veliko odvisno od tega enega skoka v vodo in seveda se lahko v finalu zgodi marsikaj,” je za STA povedala plavalka, ki se je s severa Afrike vrnila s tremi zlatimi odličji.

Prepričana je bila tudi tudi v štafetni finale tako na 4 x 100, kot na 4 x 200 m prosto. “Letos smo kot ekipa naredile korak naprej. Presegla sem celo lastna pričakovanja z osebnim rekordom na 200 ‘kravl’, saj tako dobrega izida nisem pričakovala. Motivacije je s tem seveda še zrasla.”

Eno glavnih orožij slovenskega tabora bo tudi Mariborčanka Katja Fain, ki se za nastop v mesu ob Tiberi pripravlja v Turčiji. “Tam načrtujeva najboljši izid letos na 200 in 400 m prosto. S tem pridejo tudi visoke uvrstitve in v obeh disciplinah je cilj vsaj finale,” pravi njena trenerka Metka Sparavec Malenko.

Fainova se je v letu 2022 odločila tudi za eksperiment v daljinskem plavanju. V Beogradu je na hitro izpolnila normo za nastop na EP, kjer bo tekmovala tudi na petkilometrski razdalji. “Vsekakor je cilj tudi v tej disciplini najboljša osmerica,” še razkriva Sparavec Malenko.

Ta priznava, da gre za nekakšen poskus v luči olimpijskih iger 2024, kjer se Fainovi obeta nastop na olimpijski 10-kilometrski razdalji, če bo pokazala ustrezen napredek v letošnjem in prihodnjem letu. “To gre za Pariz z roko v roki z bazenskim plavanjem, saj za nastop zadostuje tudi norma iz bazena na 1500 m prosto,” je še povedala trenerka.

Standardna članica štafet je tudi Neža Klančar, ki se je po lanski sezoni odločila za operacijo in sanacijo poškodbe, zaradi česar je izgubila skoraj osem mesecev treninga, saj je velik del tega obdobja delala z močno prilagojenim programom. Zadnji nastopi so pokazali, da je blizu nekdanjim rekordnim znamkam. Žal je bila zaradi okužbe z novim koronavirusom v zadnjem trenutku prisiljena odpovedati pot v Italijo.

Kolajne v sprintih na 50 in 100 m prosto ter na 50 m delfin so bile zanjo morda še korak preveč oddaljene, dosežki v štafetah pa so spomnili, da Slovenija morda vnovič lahko poseže celo po odličju, kar je na EP štafeti na 4 x 200 m prosto zadnjič uspelo leta 2012, ko so za reprezentanco nastopile Sara Isaković, Anja Klinar, Urša Bežan in Mojca Sagmeister.

Najizkušenejši v slovenski vrsti je specialist za 50 m prsno Peter John Stevens, ki je letos sicer osvojil odličje na sredozemskih igrah, res vrhunskega dosežka, ki bi ga uvrščal v nekdanji evropski in svetovni vrh, pa še nima.

“Dal bom vse od sebe. Plaval bom na 50 m prsno, kjer kakšnega preračunavanja ni. Upam, da bom imel med nastopom čim manj napak in morda se lahko prebijem tudi v finale,” cilje razlaga plavalec. “Pravega dosežka res ni, a si ne želim ustvarjati dodatnega pritiska. Na treningih skušam uživati.”

Stevens pa nikakor ni prikril dejstva, da trenutno zelo težko trenira. Ob normalnem 40-urnem delovniku opravlja trening po programu in psihično je ob tem garanju izčrpan. “Enostavno ni prave podpore plavalne zveze. Imam dobre pogoje v klubu, imamo urejeno dodatno prehrano, priprave, … A tega ritma ob službi se ne da zdržati v nedogled. Kljub pogovorom pa se na zvezi ni spremenilo nič. Iskreno, ne vem kako naprej. Zanesljivo bom letos zdržal do decembra, če pa se stvari ne bodo spremenile, pa ne vem.”

Sam sebe vidi v vlogi promotorja plavanja in učenja plavalnih tehnik za mlade, da bi čim več mladih preko takoimenovanih klinik ostalo v športu. Sam bi s tem lahko zmanjšal delovne obveznosti, ki jih imam in normalno treniral. “Drugače pač v bazenu ne morem biti 100-odstoten. Pogovori so bili, a na žalost se že od januarja ni premaknilo nič. Realizacije ni in to je pomembno tudi za vse mlade plavalce, da ne bodo prisiljeni živeti od staršev, ali pa dodatnega dela. S študijem je to nezdružljivo in številne mlade bomo na ta način izgubili.”