Mineva 20 let od prvega svetovnega rekorda Petra Mankoča
Peter Mankoč je nedvomno eden od junakov v zgodovini svetovnih prvenstev v kratkih bazenih. Leta 2002 v Moskvi in dve leti kasneje v Indianapolisu se je veselil naslova svetovnega prvaka v disciplini 100 m mešano, leta 2008 pa je v Manchesterju postal še svetovni prvak v disciplini 100 m delfin. Mankoč je na tovrstnih prvenstvih osvojil še tri srebrne medalje, drugi je bil v Moskvi 2002 na 200 m mešano, v Šanghaju 2006 in Manchesterju 2008 pa na 100 m mešano. V Indianapolisu je zmagi dodal še bronasto medaljo na 100 m delfin. V disciplini 100 m mešano je bil tudi svetovni rekorder in rekorder svetovnih prvenstev, nedvomno pa ga krasi zgodovinski uspeh desetih, devetih zaporednih, zmag na evropskih prvenstvih v kratkih bazenih v isti disciplini, to je 100 m mešano. Zapisani dosežki so le vrhunec njegovih izjemnih predstav, na katere velja spomniti vsaj pred začetkom svetovnega prvenstva v 25-metrskih bazenih v Združenih arabskih emiratih.
- Peter, ostajate v plavanju. Kaj počnete? Kakšni so vaši cilji na tem področju?
Ja, res je. Trenutno je moja glavna zadolžitev in skrb treniranje estonskih talentiranih plavalcev, ki se izobražujejo v Estonski športni srednji šoli Audentes. Šola je organizirana zelo podobno kot ameriške univerze, kjer imajo športniki prilagojen urnik, ki jim omogoča usklajevanje športne in študijske poti. Izvajam pa tudi izobraževanje estonskih plavalnih trenerjev za obnovitev licenc.
S svojim delovanjem ter s pametnim in strokovnim pristopom želim dokazati ter plavalni razvoj usmeriti v pripravo tekmovalcev na kariero vrhunskega športnika. Moj trenutni glavni cilj je plavalce izobraziti in pripraviti, da bodo lahko uspešno nadaljevali kariero po srednji šoli.
- Kako gledate na svoje dosedanje dosežke danes?
Moji dosežki niso stalno v mojih mislih. To je preteklost. Nimam časa razmišljati o preteklosti, saj se dogaja preveč stvari, ki terjajo mojo pozornost. Se pa vsake toliko časa, zaradi opomnika družabnih omrežjih, le spomnim, kaj vse sem dosegel. Na primer ravno včeraj, 14. decembra, sem dobil opomnik, da je minilo natanko 20 let od mojega prvega svetovnega rekorda v plavanju. Takrat seveda s ponosom gledam na svoje dosežke.
- Je plavanje v smeri prepoznavnosti naredilo korak naprej? Kaj bi se po vašem mnenju še lahko spremenilo?
Plavanje počasi vendarle dela prave korake v smeri boljše prepoznavnosti. Smo pa še zelo daleč od tega kar menim, da si plavanje zasluži, glede na svetovno konkurenco in število ljudi, ki se ukvarja s tem prelepim športom. Velik korak v pravo smer je zagotovo liga ISL. Menim pa, da bi morale vse države imeti podoben sistem tekmovanja na državnem nivoju, saj trenutni sistem ne sledi trendom v športu. Eden od problemov je tudi z “malimi” državami, kot je Slovenija. V teh državah se zaradi malega “bazena” športnikov preveč usmerja v prezgodnjo profesionalizacijo športnikov, s tem pa se obide zelo pomemben del razvoja športnikov, ki bi jim omogočil razvoj v resne športnike v absolutni kategoriji. Tako pa večina športnikov doseže uspehe, preden so za to tudi fizično in psihično v optimalnih letih.
- Nedvomno boste svetovno prvenstvo v Abu Dabiju spremljali. Kaj napovedujete naši odpravi, kaj pričakujete od plavalnega sveta?
Seveda bom spremljal nastope na svetovnem prvenstvu, tako z vidika svojega dela kot tudi velikega navijača slovenskega plavanja. Po mojih raziskavah bo to prvenstvo zelo zanimivo, saj v nekaterih disciplinah nastopajo res vsi najboljši z Olimpijskih iger v Tokiu ter ostalih velikih tekmovanj. So pa kakšne discipline, še zlasti daljše, kjer bi se znala ponuditi kakšna lepa priložnost za zelo visoke uvrstitve. Verjamem seveda, da imajo naše predstavnice kvaliteto, ki bi jim, ob uspešni izvedbi, zagotavljala uvrstitev vsaj med najboljših šestnajst.