Statut

S T A T U T

PLAVALNE ZVEZE SLOVENIJE

Ljubljana, 02. 12. 2004

K A Z A L O
SPLOŠNE DOLOČBE 4
NAMEN IN CILJI PZS 6
ČLANSTVO PZS, UPORABNIKI PROGRAMOV 8
ORGANI PZS 11
SKUPŠČINA PZS 11
IZVRŠNI ODBOR 14
NADZORNI ODBOR 16
DISCIPLINSKA KOMISIJA 18
ANTIDOPING KOMISIJA PZS 19
STROKOVNI SVET 20
ZBOR PLAVALNIH SODNIKOV SLOVENIJE 21
ODBOR ZA MNOŽIČNOST SLOVENIJE 22
DIREKTOR PLAVALNIH REPREZENTANC 22
SELEKTOR PLAVALNIH REPREZENTANC 23
SELEKTOR DALJINSKEGA PLAVANJA 23
PREDSEDNIK 23
MATERIALNO IN FINANČNO POSLOVANJE PZS 25
TEKMOVANJA 27
DRUGE DOLOČBE 27
PRENEHANJE PZS 27

Na podlagi 8., 9. in 10., čl. Zakona o društvih (Ur.l. RS, št. 60/95) je skupščina Plavalne zveze Slovenije na zasedanju, dne 02.12.2004 sprejela spremembe in dopolnitve Statuta z dne 28.10.1997 in na osnovi teh sprememb in dopolnitev, dne 02.12.2004 sprejela čistopis

STATUTA PLAVALNE ZVEZE SLOVENIJE

SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

1.1
Plavalna zveza Slovenije (v nadaljevanju: PZS) je prostovoljno, samostojno, nedobičkonosno združenje plavalnih društev, ki delujejo na področju plavalnega športa, in sicer plavanja, daljinskega plavanja, skokov v vodo, sinhronega plavanja ter množičnosti in sicer rekreativnih vodnih/plavalnih aktivnosti.

2. člen
2.1
PZS je članica Olimpijskega komiteja Slovenije – združenja športnih zvez.
2.2
PZS priznava svetovno plavalno organizacijo FINA kot edino telo na svetu, ki je zadolženo za plavanje, vaterpolo, skoke v vodo in sinhrono plavanje.

3. člen
3.1
PZS je pravna oseba. Njen sedež je v Ljubljani, Celovška 25.
3.2
Predsednik predstavlja in zastopa PZS, v njegovi odsotnosti pa to opravlja eden izmed podpredsednikov oz. v odsotnosti vseh treh (predsednika in obeh podpredsednikov) PZS predstavlja in zastopa namestnik, ki je lahko le član izvršnega odbora, ki ga pooblasti predsednik.

4. člen

4.1
PZS ima svoj znak, štampiljko in zastavo.
4.2
Znak PZS je sestavljen iz treh zaporednih zavesljajev rok v vodi, ki hkrati simbolizirajo Triglav.
4.3
Roke so v barvah slovenske zastave (bela, modra, rdeča).
4.4
Štampiljka PZS je pravokotne oblike, velikosti 4 x 2,5 cm. Na sredini pa je znak PZS, pod njimi je navedeno ime in točen naslov PZS.
4.5
Zastava PZS je svetlo modra, spodaj polkrožno oblikovana z znakom v zaščitnih barvah PZS.

5. člen
5.1
PZS lahko sodeluje z drugimi organizacijami v Republiki Sloveniji, ki delujejo na področju razvijanja športne in športno rekreativne aktivnosti in ki prispevajo k razvoju sorodnih aktivnosti.
5.2
PZS lahko samostojno sodeluje ali se včlani v tuje mednarodne organizacije ali zveze mednarodnih društev oziroma organizacij, ki imajo podobne namene in cilje, s pogojem, da dejavnost le – teh ni v nasprotju z interesi PZS in Republike Slovenije.

6. člen
6.1
PZS deluje v skladu z ustavo in zakoni Republike Slovenije.

7. člen
7.1
Delovanje PZS in njenih organov je javno, v kolikor ni s tem statutom določeno drugače. Organi zveze so preko predsednika PZS oz. njegovega pooblaščenca dolžni obveščati javnost o svojem delu, pri čemer tem morajo poskrbeti, da je javnost popolno in objektivno obveščena o delu PZS.
7.2
PZS člane obvešča predvsem:
– z izdajanjem pisnih informacij;
– s pravico članov PZS do vpogleda v zapisnike vseh organov PZS;
– z izdajanjem glasila;
– preko sredstev javnega obveščanja.
7.3
PZS širšo javnost obvešča predvsem tako, da so seje organov PZS javne, razen kadar je potrebno zaradi varstva interesov PZS (organov in posameznih članov) izključiti javnost, dalje, tako da organizira okrogle mize, tiskovne konference ter nanje vabi predstavnike zainteresiranih organov, ustanov oziroma organizacij ter predstavnike sredstev javnega obveščanja in druge osebe, ki jih delovanje PZS zanima.
7.4
Za zagotavljanje javnosti dela PZS ter dajanje resničnih, objektivnih informacij o delu PZS je odgovoren predsednik PZS. Predsednik PZS odloči o morebitni izključitvi javnosti v primeri izvedbe posamezne seje ali dela seje organa PZS.

NAMEN IN CILJI PZS

8. člen
8.1
Namen PZS je vzpodbujati množičnost in kvaliteto športnega plavanja, daljinskega plavanja, skokov v vodo, sinhronega plavanja in rekreativnih vodnih/plavalnih aktivnosti (v nadaljevanju plavalni šport) ter tako prispevati k vsestranskemu razvoju le – tega.
8.2
PZS uresničuje namen in cilje z izvajanjem naslednjih dejavnosti:
– z razvojem množičnosti in kvalitete plavalnega športa in rekreativnih vodnih/plavalnih aktivnosti;
– z razvojem tekmovalnega plavalnega športa;
– z razvojem vrhunskega plavalnega športa;
– z zagotavljanjem pogojev za delo in aktivnosti članov PZS v okviru letnega programa;
– z izpeljavo programa dela v skladu z dogovorjenimi stališči članov PZS ter z izvajanjem letnih in dolgoročnih programov dela;
– s spremljanjem, s strani organov PZS, razvoja plavalnega športa, ugotavljanjem stanja, dajanjem predlogov ter ukrepanjem v skladu s pooblastili PZS;
– z načrtnim razvijanjem plavalnega športa in rekreativnih vodnih/plavalnih aktivnosti;
– z izbiro in pripravo državnih reprezentanc, ki zastopajo Slovenijo na meddržavnih in mednarodnih tekmovanjih in drugih prireditvah;
– z razpisovanjem in vodenjem državnih prvenstev in drugih državnih plavalnih tekmovanj vseh kategorij;
– z organiziranjem meddržavnih in mednarodnih tekmovanj oziroma prvenstev vseh kategorij v plavalnem športu ;
– z organiziranjem drugih prireditev na področju plavalnega športa in rekreativnih vodnih/plavalnih aktivnosti;
– z verificiranjem tekmovališč v skladu z mednarodnimi pravili;
– z organiziranjem strokovnega usposabljanja in izpopolnjevanja poklicnih in amaterskih strokovnih kadrov v plavalnem športu in rekreativnih vodnih/plavalnih aktivnosti;
– s sodelovanjem s plavalnimi zvezami drugih držav;
– sodeluje pri koordinaciji športov FINA;
– licenciranje kadrov.

9. člen

9.1
PZS lahko neposredno opravlja pridobitno dejavnost, ki mora biti povezana z nameni in nalogami PZS ter se lahko opravlja v obsegu, potrebnem za njihovo doseganje, in sicer:
– prodaja priložnostnih emblemov in rekvizitov ter plavalne opreme,
– nudenje strokovnih storitev na področju plavalnega športa v skladu z veljavno zakonodajo,
– založniška dejavnost, propaganda in marketing PZS,
– nudenje gostinskih storitev na prireditvah, ki jih organizira PZS,
– organiziranje skladov za pridobivanje sponzorskih sredstev.
9.2
PZS lahko poveri neposredno opravljanje pridobitne dejavnosti v imenu in za račun PZS drugim osebam na temelju ustrezne pogodbe.

ČLANSTVO PZS, UPORABNIKI PROGRAMOV

10. člen

10.1
Član PZS lahko postane vsak klub ali društvo, ki deluje na področju plavalnega športa ter sprejema statut in pravila PZS.
10.2
Kdor se želi včlaniti v PZS, mora izvršnemu odboru predložiti pisno pristopno izjavo, v kateri izrazi željo postati član PZS, predloži prepis odločbe vpisa v register društev v Sloveniji in se zaveže, da bo deloval v skladu s pravili PZS, tj. uskladi program dela s programom PZS in izpolnjuje določila sklepov skupščine PZS, s katerimi je seznanjen ter plačati članarino.
10.3
Uporabniki programov so fizične ali pravne osebe, ki koristijo oz. se vključujejo v programe aktivnosti, ki jih izvaja PZS
10.4
Uporabniki programov nimajo aktivne in pasivne volilne pravice in niso zavezani plačevati članarine.
10.5
Organi PZS oz. z njihove strani pooblaščene osebe so dolžni voditi evidence izvrševanja programov aktivnosti PZS s strani uporabnikov programov.

11. člen
11.1
Pravice in dolžnosti članov PZS so:
– da odločajo o svojem članstvu v PZS;
– da samostojno urejajo svojo organizacijo, poslovanje in delovanje;
– da aktivno sodelujejo pri delu in soodločanju v organih PZS;
– da lahko preko svojih delegatov volijo organe PZS in da so lahko njihovi delegati izvoljeni v organe PZS;
– da se upoštevajo njihove želje, zahteve, interesi in predlogi v skladu s programskimi usmeritvami PZS;
– da so seznanjeni s programom dela in poslovanjem PZS ter njegovim finančnim in materialnim poslovanjem;
– da so deležni strokovne in organizacijske pomoči v okviru možnosti PZS.
11.2
Dolžnosti članov PZS so:
– da aktivno sodelujejo v organih PZS ter svojim delom prispevajo k uresničevanju ciljev in nalog PZS oziroma programskih usmeritev PZS;
– da spoštujejo ta pravila in druge splošne akte PZS, ter določbe organov PZS;
– da delujejo na svojem področju tako, da si prizadevajo za množičnost in kvalitetni napredek ter razvoj plavalnega športa in rekreativnih vodnih/plavalnih aktivnosti;
– da redno izpolnjujejo materialne obveznosti, ki izhajajo iz sprejetih pravnih aktov PZS;
– da združujejo sredstva za uresničevanje dogovorjenih nalog po programu PZS;
– da preko svojih organov volijo delegate PZS;
– da izpolnjujejo obveznosti do drugih klubov in društev, članov PZS;
– da posredujejo PZS informacije, ki so potrebne za izvajanje ciljev in nalog ter dejavnosti PZS;
– da prenašajo svoje izkušnje in znanje na mlajše člane PZS;
– da varujejo ugled PZS;
– da pri izvajanju svoje dejavnosti ne škodijo ali pri delu omejujejo drugih članov PZS.
11.3
Člani PZS, ki so postali člani po 02.12.2004, 3 leta od včlanitve nimajo pravice voliti organov PZS in biti voljeni v organe PZS.
11.4
Pravice voliti ali biti voljeni v organe PZS tudi nimajo naslednji člani PZS:
1. ki vsaj v eni uradni tekmovalni sezoni niso imeli registriranega plavalca,
2. ki se z registriranim plavalcem niso udeležili vsaj enega državnega prvenstva,
3. ki so se udeležili državnega prvenstva, pa registrirani plavalec na državnem prvenstvu ni dosegel postavljene norme.
11.5
Člani iz prejšnjega odstavka nimajo pravice voliti in biti voljeni v organe PZS v obdobju enega koledarskega leta, ki prične teči s 1. januarjem po izteku leta, ko je bila izpolnjena vsaj ena od treh v prejšnjem odstavku navedenih okoliščin in traja 12 mesecev.
12. člen
12.1
PZS lahko ima ob rednih članih tudi častne člane. Pravice in dolžnosti častnih članov so enake kot rednih članov iz 11. člena tega statuta, razen da nima pravice odločanja.
12.2
Naziv častnega člana PZS lahko PZS podeli članu PZS, ki ima posebne zasluge za razvoj in uspešno delo. Naziv častnega člana PZS lahko PZS podeli tudi osebi, ki ni član PZS, in ima velike zasluge na področju plavalnega športa.
12.3
Naziv častnega člana PZS podeljuje občni zbor PZS na predlog izvršnega odbora PZS. Oseba, ki se ji podeli naziv častni član PZS in ni član PZS, nima pravice odločanja.

13. člen
13.1
Pravice in dolžnosti članov organov so častne. člani PZS za svoje delo v organih PZS praviloma ne prejemajo plačila. Le za izredne dosežke in požrtvovalnost, ki jo član PZS pokaže pri svojem delu, lahko izvršni odbor PZS prizna takemu članu ustrezno nagrado

14. člen
14.1
Članstvo v PZS preneha:
– z izstopom;
– s črtanjem;
– z izključitvijo.
15. člen
15.1
Član PZS lahko izstopi prostovoljno, če poda izvršnemu odboru PZS pisno izjavo o izstopu.

16. člen
16.1
Član PZS se črta iz PZS, če kljub pisnemu opominu ne plača članarine v tekočem letu.

17. člen
17.1
Član PZS se lahko izključi iz PZS, če grobo krši določila statuta ali določila drugih splošnih aktov PZS in če zavestno ravna proti interesom PZS.

18. člen
18.1
O izključitvi člana PZS iz PZS odloča disciplinska komisija PZS s pisnim sklepom.

ORGANI PZS

19. člen
19.1
Organi PZS, ki skrbijo za uspešno uresničevanje namena in ciljev PZS, so:
– koordinacijski odbor športov FINA,
– skupščina,
– izvršni odbor,
– nadzorni odbor,
– disciplinska komisija.

20. člen
20.1
Volitve članov PZS v organe PZS so praviloma tajne, skupščina pa lahko s posebnim sklepom pred vsakimi volitvami določi, da so volitve javne.

21. člen
21.1
Koordinacijski odbor športov FINA usklajuje skupno predstavljanje in nastopanje športov FINA na mednarodnih tekmovanjih: evropskih in svetovnih prvenstvih ter olimpijskih igrah.
21.2
Koordinacijski odbor sestavljajo:
– 2 predstavnika plavanja in daljinskega plavanja,
– 2 predstavnika vaterpola,
– 2 predstavnika skakalnega športa,
– 2 predstavnika sinhronega plavanja.

SKUPŠČINA PZS

22. člen
22.1
Skupščina je najvišji organ PZS in imenuje in razrešuje člane drugih organov PZS.
22.2
Skupščino sestavljajo:
– en delegat iz vsakega kluba ali društva, ki je član PZS in ima 1 do vključno 10 registriranih plavalcev,
– dva delegata iz vsakega kluba ali društva, ki je član PZS in ima od 11 do vključno 50 registriranih plavalcev,
– trije delegati iz vsakega kluba ali društva, ki je član PZS in ima od 51 do vključno 100 registriranih plavalcev,
– štirje delegati iz vsakega kluba ali društva, ki je član PZS in ima 101 ali več registriranih plavalcev
– člani izvršnega odbora, nadzornega odbora, odbora za množičnost, antidoping komisije in disciplinske komisije, predstavniki članov PZS iz 2. in 3. odstavka 11. člena Statuta (vsi brez pravice glasovanja)

23. člen
23.1
Skupščina je lahko redna ali izredna.

23.2
Redno skupščino skliče izvršni odbor najmanj enkrat na leto. Vabila z dnevnim redom in gradivom, ki bo obravnavano na skupščini, je potrebno dostaviti članom najmanj 15 dni pred zasedanjem skupščine.

23.3
Izredno sejo se skliče na pobudo izvršnega odbora, na zahtevo nadzornega odbora ali na zahtevo tretjine članov PZS, ki imajo pravico voliti in biti voljeni.
23.4
Izredna skupščina razpravlja in sklepa samo o stvari za katero je sklicana.

24. člen
24.1
Izvršni odbor PZS je dolžan sklicati skupščino najkasneje v roku mesec dni od dneva sprejema pobude oziroma zahteve za sklic izredne skupščine.
24.2
V kolikor izvršni odbor PZS ne skliče izredne skupščine v zgoraj navedenem roku, lahko izredno skupščino skliče tretjina članov PZS.
24.3
Sklic skupščine mora biti, vključno z dnevnim redom, objavljen najkasneje 15 dni pred dnevom za katerega je sklicana.

25. člen
25.1
Skupščino odpre predsednik PZS in jo vodi, dokler skupščina ne izvoli delovnega predsedstva. Ob delovnem predsedstvu skupščina izvoli še zapisnikarja in dva overovatelja zapisnika, po potrebi izvoli tudi volilno komisijo, verifikacijsko komisijo in druge delovne organe.

26. člen

26.1
O poteku in sklepih skupščine se vodi zapisnik. Zapisnik podpišejo predsednik delovnega predsedstva in overitelja zapisnika.

27. člen

27.1
Skupščina veljavno sklepa, če je ob predvidenem začetku skupščine navzočih več kot polovica delegatov članov PZS
27.2
Če ob predvidenem začetku skupščine ni navzočih več kot polovice delegatov članov PZS, se začetek skupščine odloži za trideset minut, nakar skupščina veljavno sklepa, če je takrat navzočih vsaj 1/2 delegatov članov PZS.
27.3
Skupščina sprejema sklepe z večino glasov navzočih delegatov.
27.4
Za sprejetje statuta, letnega programa in finančnega načrta je potrebna večina glasov delegatov. Skupščina sprejema sklep o spremembi statuta ali sklep o prenehanju PZS, če je na skupščini navzočih več kot dve tretjini delegatov članov PZS in za sprejem sklepa glasuje več kot dve tretjini navzočih delegatov članov PZS.

28. člen
28.1
Redna skupščina sklepa o naslednjih zadevah:
– o dnevnem redu skupščine,
– o sprejemu statuta PZS, disciplinskem pravilniku, poslovniku, o delu skupščine ter o spremembah oziroma dopolnitvah aktov,
– o sprejemu dolgoročnih programov dela PZS,
– o sprejemu letnega programa dela,
– o poročilih organov PZS,
– o načrtu poslovanja PZS ter sprejemu finančnega načrta,
– voli in razrešuje člane organov PZS in vodilne funkcionarje PZS,
– potrjuje letni račun,
– podeljuje priznanja, pohvale in nagrade plavalcem in zaslužnim plavalnim delavcem ter organizacijam,
– sprejema Pravilnik o registraciji tekmovalcev v klubih, ki so člani PZS,
– dokončno odloča o pritožbah zoper sklepe disciplinske komisije in ostalih organov PZS,
– obravnava druga vprašanja, ki so pomembna za delovanje PZS v skladu s statutom in akti PZS,
– odloča o prenehanju PZS.

29. člen
29.1
Izvršni odbor PZS je izvršilni organ skupščine, ki opravlja organizacijska, strokovno tehnična in administrativna dela ter vodi delo PZS med dvema skupščinama po programu in sklepih sprejetih na skupščini. Izvršni odbor PZS se sestaja praviloma šestkrat letno, po potrebi tudi bolj pogosto.

IZVRŠNI ODBOR

30. člen
30.1
Izvršni odbor PZS dela na sejah, ki jih sklicuje predsednik PZS. V odsotnosti predsednika PZS seje sklicuje podpredsednik PZS.
31. člen
31.1
Izvršni odbor PZS sestavlja najmanj 15 članov:

– predsednik PZS,
– 2 podpredsednika PZS,
– predsednik strokovnega sveta,
– predsednik odbora za daljinsko plavanje,
– predsednik zbora sodnikov,
– predsednik komisije za množični šport,
– predstavnik trenerjev,
– predstavnik plavalcev,
– direktor državnih reprezentanc,
– selektor državnih reprezentanc,
– najmanj 4 člani.

31.2
Mandat vseh članov izvršnega odbora PZS traja štiri leta.

32. člen
32.1
Izvršni odbor PZS veljavno sklepa, če je navzočih več kot polovica članov izvršnega odbora PZS.
32.2
Če ob uri, ko je bil sklican sestanek izvršnega odbora, na seji ni prisotnih več kot polovica članov, se šteje, da je izvršni odbor sklepčen in lahko veljavno odloča ne glede na število udeležencev posameznega sestanka, če sestanek prične pol ure po uradno sklicanem sestanku.

32.3
Izvršni odbor PZS sprejema sklepe z večino glasov navzočih članov, pri izenačenem številu glasov prevlada glas predsednika.

33. člen
33.1
Izvršni odbor PZS lahko za izvrševanje posameznih nalog imenuje občasne komisije PZS.
33.2
Naloge, število članov in predsednika občasnih komisij PZS določi izvršni odbor PZS.
33.3
Člani občasne komisije so lahko le člani PZS. Le izjemoma lahko PZS povabi k sodelovanju pri delu občasnih komisij tudi zunanje sodelavce v skladu z delovnopravno zakonodajo.
33.4
Občasne komisije PZS so za svoje delo odgovorne izvršnemu odboru PZS.

34. člen

34.1
Naloge izvršnega odbora PZS:
– sprejema tekmovalni sistem PZS,
– sprejema koledar tekmovanj PZS,
– imenuje direktorja državnih plavalnih reprezentanc ter selektorja državnih plavalnih reprezentanc na predlog strokovnega sveta (SS) PZS,
– sprejema akte, ki so v njegovi pristojnosti,
– pripravlja gradiva za skupščino in jo sklicuje,
– uresničuje program in ostale sklepe skupščine,
– pripravi predlog skupščini za podelitev priznanj in nagrad zaslužnim športnikom, organizacijam,
– določa sistematizacijo obstoječih in novih delovnih mest in odloča o osebnih dohodkih delavcev PZS,
– določa članarine v skladu s pravilnikom o članstvu,
– imenuje strokovnega sodelavca,
– pripravi skupaj s strokovnim svetom in gospodarsko komisijo letni program dela in koledar tekmovanj, finančni načrt in letni račun PZS,
– poroča skupščini o svojem delu.

NADZORNI ODBOR

35. člen
35.1
Za uresničevanje in varstvo svojih pravic člani PZS na skupščine iz svoje sredine izvolijo tričlanski nadzorni odbor PZS ter dva namestnika članov nadzornega odbora PZS. Člani nadzornega odbora PZS iz svoje sredine izvolijo predsednika nadzornega odbora PZS.

36. člen

36.1
Nadzorni odbor dela na sejah, ki jih sklicuje in vodi predsednik nadzornega odbora PZS, ki ga člani nadzornega odbora PZS izvolijo izmed sebe na prvi oziroma konstitutivni seji nadzornega odbora PZS, katero skliče predsednik PZS.

37. člen
37.1
Nadzorni odbor PZS veljavno sklepa, če so navzoči vsi člani nadzornega odbora PZS.
37.2
Nadzorni odbor PZS sprejme sklepe z večino glasov vseh članov.

38. člen
38.1
Nadzorni odbor PZS je za svoje delo odgovoren skupščini. O svojem delu mora sproti obveščati člane PZS in izvršni odbor PZS, enkrat letno pa tudi pisno poročati skupščini.

39. člen
39.1
Nadzorni odbor PZS opravlja svoje dolžnosti in pravice ter nadzorno funkcijo v PZS s tem, da:
– nadzoruje izvajanje določil statuta in določil drugih splošnih aktov PZS;
– nadzoruje izvajanje sklepov organov PZS in članov PZS ter preverja skladnost določb aktov in sklepov organov PZS s pravicami, dolžnostmi in interesi članov PZS;
– pregleduje vse listine, spise in poročila organov PZS;
– se vsaj dvakrat letno seznanja s celotnim poslovanjem ter materialno-finančnim stanjem PZS;
– spremlja izvrševanje del, nalog in sklepov skupščine, izvršnega odbora ter disciplinske komisije PZS;
– pregleduje poročila o delovnem programu in finančnem načrtu za tekoče leto ter zaključnem računu za preteklo leto;
– nadzoruje uresničevanje načel o širši in ožji javnosti dela PZS;
– nadzoruje uresničevanje pravic in dolžnosti članov PZS;
– ugotavlja nepravilnosti pri delu organov PZS in opozarja na odpravo le – teh.

DISCIPLINSKA KOMISIJA

40. člen
40.1
Za ocenjevanje prekrška ali drugega dejanja člana PZS ali delavca PZS člani PZS na skupščini iz svoje sredine izvolijo tričlansko disciplinsko komisijo PZS ter dva namestnika članov disciplinske komisije PZS.

40.2
Člani disciplinske komisije PZS na prvi oz. konstitutivni seji disciplinske komisije PZS, katero skliče predsednik PZS, izvolijo izmed sebe predsednika disciplinske komisije PZS.
40.3
Mandat članov disciplinske komisije PZS in namestnikov članov disciplinske komisije PZS traja štiri leta.

41. člen
41.1
Disciplinska komisija PZS lahko uvodi postopek in izreka disciplinske ukrepe oziroma sklepe na sejah, ki jih po potrebi, ko je podan razlog za ocenitev prekrška ali drugega dejanja člana PZS ali delavca PZS oz. je podana pisna zahteva članov PZS ali organov PZS, sklicuje in vodi predsednik disciplinske komisije PZS.

42. člen
42.1
Disciplinska komisija PZS lahko vodi disciplinski postopek in izreka disciplinske ukrepe oziroma sprejema sklepe, če so navzoči vsi člani disciplinske komisije PZS z večino glasov vseh članov.

43. člen
43.1
Disciplinska komisija PZS vodi postopek in izreka disciplinske ukrepe oziroma sprejema sklepe v skladu z določili disciplinskega pravilnika.

44. člen
44.1
Disciplinske kršitve, ki jih obravnava disciplinska komisija PZS so:
– kršitev določil statuta oziroma določil drugih splošnih aktov PZS;
– nevestno in lahkomiselno sprejemanje in izvrševanje sprejetih zadolžitev in funkcij v PZS;
– neizvrševanje sklepov organov PZS;
– druga dejanja, ki kakorkoli škodujejo ugledu PZS ali delovanju PZS.

45. člen
45.1
Disciplinski ukrepi, ki jih po postopku izvedenem v skladu z določili disciplinskega pravilnika lahko izreče disciplinska komisija PZS so:
– opomin;
– javni opomin;
– izključitev.

46. člen
46.1
Zoper pisni sklep, ki ga izda disciplinska komisija PZS, ima prizadeta oseba pravico pritožbe na skupščino kot drugostopenjski organ v roku 15 dni.

47. člen
47.1
Disciplinska komisija PZS mora o svojem delu, izrečenih disciplinskih ukrepih oziroma sprejetih sklepih po potrebi oziroma vsaj enkrat letno poročati skupščini, kateri je tudi odgovorna za svoje delo.

ANTIDOPING KOMISIJA PZS

48. člen
48.1
Antidoping komisija PZS je organ PZS, ki načrtuje, vodi in nadzira delo na področju preprečevanja dopinga v okviru PZS.
48.2
Antidoping komisijo PZS sestavljajo trije člani (predsednik in dva člana).
48.3
Predsednika predlaga predsednik PZS, člana komisije imenuje predsednik komisije, potrdi pa ju izvršni odbor.
48.4
Mandat članov antidoping komisije traja štiri leta.

49. člen
49.1
Antidoping komisija PZS deluje po veljavnih pravilih FINE in NAK (nacionalne antidoping komisije) za doping kontrolo, ki so direktno veljavna za vse tekmovalce, trenerje, zdravnike, vodje ekip ter klubov in predstavnike PZS pod njeno jurisdikcijo.
49.2
V zvezi s členom Pravil FINE in NAK za doping kontrolo, ki ureja stroške v zvezi z doping prestopkom, lahko izvršni odbor PZS po posvetovanju z antidoping komisijo odloči tudi drugače, kot je zapisano v pravilih FINE in NAK in zahteva povrnitev stroškov od tekmovalca, trenerja, zdravnika ali kluba, ki je storil doping prestopek.
49.3
Antidoping komisija PZS skrbi za informiranje članov PZS o njihovih pravicah na področju doping kontrole, postopku jemanja dopinga in disciplinskih postopkih ter sankcijah.
49.4
Antidoping komisija PZS mora o svojem delu, izrečenih sankcijah za doping prestopke in izpolnjevanju njenih nalog vsaj enkrat letno poročati skupščini, kateri je odgovorna za svoje delo.

STROKOVNI SVET

50. člen
50.1
Strokovni svet PZS je strokovni organ PZS, ki načrtuje in vodi strokovno delo s področja plavanja.
50.2
Strokovni svet sestavljajo vrhunski strokovnjaki na področju plavanja v Republiki Sloveniji. Člane strokovnega sveta imenuje predsednik strokovnega sveta in so vsi odgovorni za program in realizacijo strokovnega sveta.
50.3
Selektor državnih reprezentanc je avtomatično član strokovnega sveta na osnovi funkcije.
50.4
Predsednika predlaga predsednik PZS in je neposredno odgovoren izvršnemu odboru za svoje delo, hkrati pa o svojem delu poroča tudi vsakokratni skupščini.
50.5
V sestavi strokovnega sveta se oblikuje sosvet, ki ga sestavljajo trenerji vseh klubov. Sosvet je svetovalno telo strokovnega sveta.

51. člen
51.1
Kot posebno obliko organiziranosti ter kot metodo in način organiziranega zbiranja sredstev in opreme za pospeševanje razvoja napredka slovenskega plavalnega športa Izvršni odbor PZS ustanovi Slovenski plavalni sklad (v nadaljevanju SPS).

52. člen
52.1
Naloge in pristojnosti SPS so opredeljene v Statutu in Poslovniku SPS, ki ga sprejme izvršni odbor PZS.

ZBOR PLAVALNIH SODNIKOV SLOVENIJE

53. člen
53.1
Zbor plavalnih sodnikov Slovenije (v nadaljevanju ZPSS) je strokovna organizacija PZS, ki združuje vse aktivne plavalne sodnike na območju Slovenije.
53.2
Organizacija ZPSS, organi ZPSS in njihove pristojnosti ter način odločanja in delovanja kot tudi druga vprašanja pomembna za delo ZPSS, se urejajo s pravili ZPSS, ki so v skladu s Statutom PZS. Predsednika ZPSS predlaga predsednik PZS. Za svoje delo je odgovoren izvršnemu odboru in predsedniku PZS.

ODBOR ZA MNOŽIČNOST SLOVENIJE

54. člen
54.1
Odbor za množičnost Slovenije je strokovna organizacija PZS, ki združuje vse aktivne plavalne delavce na območju Slovenije.
54.2
Organizacija Odbora za množičnost, organi tega odbora in njihove pristojnosti ter način odločanja in delovanja kot tudi druga vprašanja pomembna za delo Odbora, se urejajo s pravili Odbora, ki so v skladu s Statutom PZS. Predsednika Odbora za množičnost Slovenije predlaga predsednik PZS. Za svoje delo je odgovoren izvršnemu odboru in predsedniku PZS.

55. člen
55.1
PZS je dolžna skrbeti za nastope državne reprezentance in za doseganje čim boljših tekmovalnih uspehov v skladu s programom PZS. Člani reprezentance so dolžni izpolnjevati svoje obveznosti do reprezentance PZS.

DIREKTOR PLAVALNIH REPREZENTANC

56. člen
56.1
Direktorja plavalnih reprezentanc (DPR) imenuje izvršni odbor PZS.
56.2
Direktor PR vodi marketinške posle za izpeljavo programa PZS.
56.3
Direktor PR poroča o svojem delu izvršnemu odboru in skupščini PZS.
56.4
Delovne naloge direktorja PR so:
– program in izvedba trženja,
– program udeležbe plavanja v medijih,
– izdela finančni program dela reprezentanc,
– izdela finančno poročilo o delu reprezentanc,
– je vodja SPS,
– izdela finančni plan SPS.

SELEKTOR PLAVALNIH REPREZENTANC

57. člen
57.1
Selektorja plavalnih reprezentanc (SPR) imenuje na predlog SS izvršni odbor PZS.
57.2
Naloge SPR so:
– izdela letni program državnih reprezentanc,
– predlaga SS PZS imenovanje trenerjev državnih reprezentanc,
– skrbi za nastope državnih reprezentanc,
– dokončno odloča o sestavi državnih reprezentanc,
– koordinira delo s trenerji posameznih reprezentanc,
– pripravlja letna in ciklična poročila o delu državnih reprezentanc,
– koordinira delo s strokovnjaki iz drugih področij državnih reprezentanc.

SELEKTOR DALJINSKEGA PLAVANJA

58. člen
58.1
Selektorja daljinskega plavanja (SDP) imenuje na predlog SS izvršni odbor PZS.
58.2
Naloge SDP so:
– izdela letni program državnih reprezentanc,
– predlaga SS PZS imenovanje trenerjev državnih reprezentanc,
– skrbi za nastope državnih reprezentanc,
– dokončno odloča o sestavi državnih reprezentanc,
– koordinira delo s trenerji posameznih reprezentanc,
– pripravlja letna in ciklična poročila o delu državnih reprezentanc,
– koordinira delo s strokovnjaki iz drugih področij državnih reprezentanc.

PREDSEDNIK

59. člen
59.1
Predsednika PZS oz. mandatarja izvoli skupščina na podlagi prej poslanih programov kandidatov za predsednika in mnenj klubov.
59.2
Predsednik iz vrst kandidatov, ki so jih predlagali plavalni klubi in strokovni organi, ki so konstituirani, predlaga skupščini člane izvršnega odbora.
59.3
Naloge predsednika PZS so:
– predstavlja in zastopa PZS,
– vodi delo izvršnega odbora,
– podpisuje vse akte,
– skrbi za pravilno in pravočasno izpolnjevanje planov, programov in sklepov,
– je odredbodajalec za izvrševanje finančnega načrta.

60. člen
60.1
Skupščina PZS lahko razreši predsednika PZS ter imenuje v.d. predsednika do naslednjega zasedanja skupščine, vendar največ za dobo šest mesecev; enako velja tudi za člane izvršnega odbora.
60.2
Če predsednik PZS odstopi, mora do novih volitev, najdalj pa še šest mesecev, opravljati to dolžnost; enako velja za člane izvršnega odbora.

61. člen
61.1
Tajnik PZS organizira in usklajuje delo članov PZS, delavcev PZS in organov PZS, skrbi za izvrševanje strokovnih, administrativnih, tehničnih, organizacijskih in s tem podobnih opravil, ki so mu zaupana na osnovi sklepov organov PZS, statuta in drugih splošnih aktov PZS.
61.2
Tajnika PZS imenuje skupščina. Mandat tajnika PZS traja štiri leta. Tajnik PZS je za svoje delo odgovoren skupščini.

MATERIALNO IN FINANČNO POSLOVANJE PZS

62. člen
62.1
PZS ima sredstva, s katerimi razpolaga v skladu s sprejetim finančnim načrtom PZS.
62.2
PZS lahko pridobiva sredstva za svoje delovanje:
– z dotacijo iz državnih sredstev,
– s participacijo društev in klubov – s članarino,
– iz naslova materialnih pravic in dejavnosti PZS,
– z darili in volili,
– s prispevki donatorjev, sponzorjev, mecenov,
– z dohodki od reklam, marketinga,
– z dohodki od iger na srečo,
– iz drugih virov,
– iz Slovenskega plavalnega sklada.
63. člen
63.1
Če PZS pri opravljanju svoje dejavnosti ustvari presežek prihodkov nad odhodki, ga mora porabiti za izvajanje dejavnosti, za katero je bila ustanovljena.
63.2
Vsaka delitev premoženja PZS med njegove člane je nična.

64. člen
64.1
PZS razpolaga s finančnimi sredstvi v skladu s programom dela in finančnim načrtom, ki ju sprejema skupščina. Finančne in materialne listine PZS podpisuje predsednik PZS oziroma po pooblastilu predsednika PZS tajnik PZS ali računovodkinja PZS.
64.2
Odredbodajalec finančnega in materialnega poslovanja je predsednik PZS oziroma po pooblastilu predsednika PZS tajnik PZS ali računovodkinja PZS.

65. člen
65.1
PZS ima svoj transakcijski račun pri poslovni banki.

66. člen
66.1
PZS mora zagotavljati podatke o svojem finančno – materialnem poslovanju na način in v obliki v skladu z veljavnimi predpisi. Podatki se izkazujejo v skladu z računovodskim standardom za PZS.

67. člen
67.1
Poročilo o poslovanju PZS in zaključni račun za preteklo leto, ki ju obravnava in sprejme skupščina mora prikazovati resnično stanje o premoženju in poslovanju PZS ter morata biti sestavljena v skladu s pravili računovodskega standarda za PZS, ki ga sprejme pooblaščena organizacija, ter v skladu z določili statuta.

68. člen
68.1
PZS ima lahko nepremično in premično premoženje.
68.2
Nepremično in premično premoženje je kot last PZS vpisano v inventarno knjigo, medtem ko je nepremično premoženje vpisano tudi v zemljiško knjigo pristojnega okrajnega sodišča. PZS kot dober gospodar upravlja in gospodari z lastnino s katero razpolaga.

69. člen
69.1
Nepremično premoženje lahko PZS pridobi ali odtuji le na podlagi pisnega sklepa skupščine.
69.2
Premično premoženje lahko PZS pridobi ali odtuji le na podlagi pisnega sklepa upravnega odbora PZS.

70. člen
70.1
PZS ima lahko sponzorje in donatorje.
70.2
Sponzorji so lahko fizične in pravne osebe, ki PZS finančno, materialno, moralno ali kako drugače pomagajo. Sponzorji lahko sodelujejo na skupščini, vendar nimajo pravice odločanja.

TEKMOVANJA

71. člen
71.1
Tekmovalci državnih reprezentanc predstavljajo slovensko plavanje v Sloveniji in tujini.
71.2
Naloga vseh plavalcev je, da storijo vse potrebno za čim boljši uspeh na tekmovanjih.
71.3
Tekmovalci in člani državnih reprezentanc so dolžni nositi enotno reprezentančno opremo na vseh tekmovanjih doma in v tujini.
71.4
Tekmovalci, trenerji in plavalni delavci so se dolžni odzvati vabilu reprezentance.

DRUGE DOLOČBE

72. člen
72.1
Vsa plavalna tekmovanja se odvijajo po pravilniku PZS, katerega osnova je pravilnik mednarodne plavalne zveze (FINA).
73. člen
73.1
Za prvenstvena tekmovanja, razpisana po propozicijah, je odgovorna PZS.
73.2
Organizator je lahko organizacija, ki ji izvršni odbor na predlog SS zaupa izvedbo tekmovanja.

PRENEHANJE PZS

74. člen
74.1
PZS lahko preneha :
– po volji članov PZS;
– po samem zakonu;
– če število članov PZS pade pod tri.
75. člen
75.1
Za razlago statuta je pristojen izvršni odbor PZS.
75.2
Čistopis tega statuta je sprejela skupščina PZS dne 02.12.2004 in zaradi tega je z dnem 02.12.2004 prenehal veljati statut PZS, ki je bil sprejet na skupščini 28.10.1997.

Ljubljana, dne 02.12.2004

Sekretar: Predsednik:
Matjaž Perme ………………………….. .Jure PROSEN……………………….

Žig